Sodobna delovna mesta so pogosto povezana z veliki zahtevami, ki zaposlene lahko prekomerno obremenjujejo. Zato je pomembno, da poznamo preventivne ukrepe proti izgorelosti, da znamo pravočasno prepoznati njene morebitne simptome in po potrebi ukrepati.

Stres je v našem življenju neizbežen, saj ga doživljamo tako v zasebnem kot službenem življenju. Če raven stresa ni previsoka in če se znamo z izzivi ustrezno spoprijemati, to za nas ne predstavlja težav. Do zapletov pa lahko pride, če stres doživljamo v preveliki meri in za nas postane neobvladljiv. To velja tudi pri našem delu. Za razliko od delovne izčrpanosti, ki je običajna posledica intenzivnega dela in jo lahko odpravimo s počitkom, pri izgorelosti ni tako. Izgorelost je posebno bolezensko stanje, ki predstavlja psihofizični zlom. Ne nastane naenkrat, temveč je rezultat dolgotrajnega izčrpavanja in stresa. Izgorelost ima običajno vplive tako na naše fizično kot duševno zdravje, tudi okrevanje pa je praviloma dolgotrajno.  

Kako prepoznati izgorelost?

Znaki in simptomi izgorelosti se pojavljajo na različnih področjih posameznikova življenja. Na telesnem se izgorelost lahko kaže z glavoboli ali omotičnostjo, slabostjo, bolečinami v mišicah in dolgotrajno utrujenostjo. Večkrat se pojavijo tudi težave s spanjem, ki še dodatno vplivajo na slabo počutje. Izgorelost je povezana tudi s spremembami na čustvenem in motivacijskem področju, npr. povečano napetostjo in razdražljivostjo, občutki tesnobe, jokavostjo, depresivnim razpoloženjem in izgubo smisla za humor, pa tudi doživljanju dolgočasja, razočaranja, brezupa in upadu motivacije za delo. Tudi mišljenje ljudi z izgorelostjo je precej pesimistično. Pojavljajo se lahko občutki nemoči, brezupa in ujetosti, upad samospoštovanja in občutki krivde, težave pa večkrat spremljata tudi slabša osredotočenost in slabši spomin. Izgorelost lahko privede do površnosti in napak pri delu, do slabšega odnosa s sodelavci in konfliktov, impulzivnosti, pritoževanja in opustitve prostočasnih dejavnosti, ki so bile posamezniku včasih všeč (npr. športne aktivnosti). Posamezniki z izgorelostjo so tudi bolj dovzetni za prekomerno uživanje substanc (npr. alkohola, tobaka, kofeina in drog).

Preprečevanje izgorelosti

Delovnega okolja in zahtev ne moremo povsem nadzorovati, a lahko pri preprečevanju izgorelosti veliko naredimo tudi sami. Pomembno je, da delujemo preventivno in da redno skrbimo za svoje duševno zdravje. Kljub natrpanemu urniku in drugim obveznostim je dobro, da najdemo čas zase, za svoje hobije in sprostitev. Dovolj časa namenimo tudi spanju, gibanju in uravnoteženi prehrani.

Delo si poskusimo organizirati tako, da za nas ne bo prenaporno. V službi si pripravimo načrt aktivnosti in naloge razporedimo po pomembnosti. Če je to mogoče, razmislimo, kako bi nam lahko ob velikih obremenitvah pomagali sodelavci. Sploh za tiste, ki težijo k popolnosti, je pomembno, da razmislijo o svojih ciljih – če so ti nerealni, naj jih preoblikujejo v takšne, ki bodo dosegljivi, a jim bodo vseeno predstavljali izziv. Če so naši delovni cilji slabše opredeljeni, jih raje razdelimo na manjše, realne in konkretne korake. Pri tem opazujmo svoj napredek in načrtujmo morebitne prilagoditve. Po opravljenem zahtevnem delu se ne pozabimo pohvaliti za uspeh in se nagraditi.

K učinkovitosti in ohranjanju zdravja pripomorejo tudi redni odmori in počitki. Če je vaše delo pretežno sedeče, si med delom vzemite krajše premore in se razgibajte, poskrbite pa tudi za dober zrak v delovnem prostoru.

Na delovnem mestu so prav tako pomembni medosebni odnosi – ključno je, da poskusimo morebitne težave ali nesporazume reševati sproti, da se s sodelavci povezujemo in si medsebojno pomagamo. V pomoč nam je tudi, če znamo postaviti omejitve in v primeru prezaposlenosti ali nekompetentnosti nalogo zavrniti oziroma preložiti.

Razmislimo tudi o svojih vrednotah in pomenu, ki ga ima delo, ki ga opravljamo, za nas.

Pomembno je, da smo pozorni na naše počutje in delovanje. V primeru, da se pojavijo težave, te poskusimo sproti reševati in se razbremeniti. Načrtujmo prosti čas in za pomoč prosimo naše bližnje. Če so težave hujše, pa poiščimo strokovno pomoč.

Za konec pa še vabilo ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra – na ta dan se nam lahko ob 11.30 pridružite v Centru Andeški hram. Tam bo psihologinja iz Centra za krepitev zdravja Koroška izvedla brezplačno sproščeno delavnico za podporo duševnemu zdravju.